Nekaterih težav v ustni votlini ni mogoče odpraviti z zalivko, čiščenjem zob ali običajnim zobozdravstvenim zdravljenjem. Kadar je treba odstraniti neizrasel zob, vstaviti zobni vsadek, dograditi kost ali kirurško zdraviti območje ob zobni korenini, pride v poštev zobna kirurgija.

Že izraz »kirurški poseg« lahko pri pacientu vzbudi nelagodje, vendar večina manjših posegov v ustni votlini poteka ambulantno in v lokalni anesteziji. Pomembni so natančna diagnostika, dobro načrtovanje in dosledno upoštevanje navodil pred posegom ter po njem.

Kaj je zobna kirurgija?

Zobna oziroma oralna kirurgija je področje zobozdravstva, ki obravnava bolezni, poškodbe in nepravilnosti zob, dlesni, čeljustne kosti ter drugih tkiv v ustni votlini. Oralni kirurg poseg izvede takrat, ko težave ni mogoče varno ali uspešno rešiti z manj invazivnim zdravljenjem.

Med pogostejše kirurške posege sodijo:

• zahtevnejše odstranjevanje zob,

• odstranitev delno ali popolnoma neizraslih modrostnih zob,

• kirurško zdravljenje območja ob vršku zobne korenine,

• vstavitev zobnih vsadkov,

• dograditev čeljustne kosti,

• priprava tkiv za protetično zdravljenje,

• zdravljenje nekaterih sprememb na dlesnih,

• biopsija oziroma odvzem vzorca spremenjenega tkiva.

Vrsto in obseg posega določi zobozdravnik oziroma oralni kirurg po pregledu ter ustrezni slikovni diagnostiki.

Kdaj je potrebno odstraniti modrostni zob?

Modrostnih zob ni treba odstraniti samo zato, ker so zadnji v zobni vrsti. Če so pravilno izrasli, ne povzročajo težav in jih je mogoče dobro čistiti, lahko ostanejo v ustih.

Odstranitev je lahko priporočena, kadar modrostni zob nima dovolj prostora za izraščanje, raste v neustrezni smeri ali ostane ujet v kosti oziroma pod dlesnijo. Težavo lahko povzročajo tudi ponavljajoča se vnetja, bolečina, karies, poškodovanje sosednjega zoba ali določene spremembe v okolni kosti.

Pred odločitvijo je praviloma potreben rentgenski posnetek. Z njim kirurg oceni položaj zoba, obliko korenin in njihovo bližino pomembnim anatomskim strukturam. Pri zahtevnejših primerih je lahko potrebna podrobnejša tridimenzionalna diagnostika.

Vstavitev zobnih vsadkov

Zobni vsadek nadomešča korenino manjkajočega zoba in se kirurško vstavi v čeljustno kost. Po obdobju celjenja se nanj namesti protetična nadgradnja, na primer zobna krona. Vsadki lahko podpirajo tudi mostiček ali pomagajo stabilizirati protezo.

Pred posegom mora zobozdravnik preveriti količino in kakovost kosti, stanje dlesni, ustno higieno ter splošno zdravstveno stanje pacienta. Če kosti ni dovolj, je lahko pred vstavitvijo ali hkrati z njo potrebna dograditev.

Uspeh zdravljenja ni odvisen samo od kirurškega dela. Pomembni so pravilno načrtovana protetična rešitev, dobro čiščenje doma, strokovno vzdrževanje in redne kontrole. Tudi tkiva okoli vsadka se lahko vnamejo, zato dolgoročna higiena ostaja ključna.

Apikotomija in ohranjanje naravnega zoba

Pri nekaterih zobeh vnetje ob vršku korenine vztraja tudi po opravljenem koreninskem zdravljenju. Če ponovno endodontsko zdravljenje ni izvedljivo ali ne bi verjetno odpravilo težave, lahko zobozdravnik predlaga apikotomijo.

Pri posegu kirurg skozi dlesen dostopi do prizadetega območja, odstrani vneto tkivo in del vrška korenine ter območje ustrezno oskrbi. Namen posega je ohraniti naravni zob, kadar so za to izpolnjeni pogoji.

Apikotomija ni primerna za vsak zob. Odločitev je odvisna od stanja korenine, preostale zobne strukture, obzobnih tkiv in možnosti dolgoročne obnove zoba.

Kako poteka priprava na poseg?

Pred posegom kirurg pregleda zdravstveno dokumentacijo in pacienta povpraša o boleznih, alergijah ter zdravilih. Posebej pomemben je podatek o zdravilih, ki vplivajo na strjevanje krvi, pa tudi o sladkorni bolezni, boleznih srca, oslabljenem imunskem sistemu in drugih pomembnih stanjih.

Predpisanih zdravil pacient ne sme samovoljno opustiti. Morebitno prilagoditev terapije morata po potrebi uskladiti zobozdravnik in zdravnik, ki je zdravilo predpisal.

Pacient naj prejme jasna navodila o prehrani pred posegom, spremljevalcu, prihodu v ordinacijo in zdravilih. Navodila so odvisna od vrste anestezije ter načrtovanega posega, zato splošni nasveti ne morejo nadomestiti navodil izvajalca.

Ali poseg boli?

Veliko posegov zobne kirurgije se opravi v lokalni anesteziji. Pacient med posegom ne bi smel čutiti ostre bolečine, lahko pa zazna pritisk, premikanje ali vibracije. Če se pojavi bolečina, mora na to takoj opozoriti kirurga.

Ko učinek anestezije izzveni, se lahko pojavijo bolečina, občutljivost, oteklina in omejeno odpiranje ust. Njihova intenzivnost je odvisna od zahtevnosti posega in individualnega odziva. Kirurg po potrebi svetuje ustrezno protibolečinsko zdravljenje.

Strah je priporočljivo omeniti že ob naročanju. Razlaga postopka, dogovorjen znak za premor in mirna komunikacija lahko pomembno izboljšajo izkušnjo.

Okrevanje po zobni kirurgiji

Po posegu je treba natančno upoštevati prejeta navodila. Prvi dan so običajno priporočljivi počitek, previdno hlajenje zunanjega dela obraza in izogibanje večjim telesnim naporom. Hrana naj bo mehka in primerne temperature.

Pacient naj se rane ne dotika s prsti ali jezikom. Močno izpiranje in pljuvanje neposredno po posegu lahko zmotita nastajanje krvnega strdka, ki je pomemben za celjenje. Ustno higieno je treba nadaljevati, vendar območje posega čistiti skladno z navodili izvajalca.

Kajenje lahko neugodno vpliva na celjenje in poveča tveganje zapletov. Odsvetovano je tudi pitje alkohola, zlasti ob jemanju predpisanih zdravil.

Kdaj je treba ponovno poklicati zobozdravnika?

Določena oteklina, manjša krvavitev in občutljivost so po posegu lahko pričakovane. Strokovno pomoč pa je treba poiskati, če je krvavitev močna ali se ne umiri, če se bolečina po začetnem izboljšanju izrazito poveča ali če se pojavijo visoka temperatura, izcedek, hitro naraščajoča oteklina oziroma težko požiranje ali dihanje.

Prav tako je treba kontaktirati izvajalca ob nepričakovanem izpuščaju, otekanju ali drugih znakih morebitne reakcije na zdravilo.

Zobna kirurgija lahko pomaga odstraniti vir vnetja, ohraniti prizadeti zob ali pripraviti ustrezne pogoje za nadomestitev manjkajočih zob. Najboljši rezultat je mogoče pričakovati, ko so diagnoza, poseg in nadaljnja oskrba prilagojeni posamezniku. Ob bolečini, otekanju ali ponavljajočem se vnetju zato ni smiselno čakati, temveč se pravočasno naročiti na strokovni pregled.