Škoti že dolgo občudujejo samoroge. Kot škotska narodna žival, to legendarno bitje že stoletje služi kot simbol Škotske.

Samorog je mitološko bitje, ki se po navadi prikazuje kot bel konj, z levovim pramenom za rep in spiralnim rogom, ki mu štrli iz čela. Upodobitve samoroga najdemo že v antiki, kjer se je pogosto pojavljal v indijskih, perzijskih, grških in rimskih slikah.

V keltski mitologiji in folklori so bili samorogi sinonim za čistost, plemenitost, moškost, moč in pogum. Imeli naj bi tudi zdravilno moč očiščenja zastrupljenih vod. Mitologija prav tako pravi, da samoroga lahko ujamejo samo mlade device.

Samorog se prvič uporabi kot simbol Škotske na kraljevem grbu škotskega kralja Williama I v dvanajstem stoletju. Iz 15. in 16. stoletja obstajajo zlati škotski kovanci, ki so imeli na sebi vtisnjeno podobo samoroga. Ko sta se Škotska in Anglija združili, se je samorogu na škotskem kraljevem grbu pridružil še lev. Kot zanimivost lahko dodamo, da po folklornem izročilu se lev in samorog sovražita. O sovražnosti med njima so prvi pisali že Babilonci 3500 let pred našim štetjem.

Način kako se samorogi upodabljajo v družbi danes je zelo drugačen. Če je bil včasih simbol plemenitosti in vzvišenega statusa, ga danes predvsem poznamo kot prijazno mitološko bitje iz otroških risank.

V škotskem grbu je samorog vedno upodobljen z zlato verigo, ki jo ima okoli vratu in se mu ovija okoli telesa. Ni povsem jasno, zakaj je samorog vedno imel okoli vratu zlato verigo. Nekateri predvidevajo, da veriga predstavlja ujetost samoroga in s tem moč škotskih kraljev. Kralji so bili dovolj močni, da so ukrotili celo samoroga, ki je veljal za najmočnejšega izmed vseh živali.

Danes lahko vidimo upodobitve samorogov v različnih oblikah po vsej Škotski. Velikokrat se pojavlja v grbih mest in kot kip pred zgodovinsko pomembnimi stavbami na Škotskem. Samoroge lahko vidimo na večini škotskih gradov, cerkvah in katedralah, muzejih ter tudi v obliki ladijskih okrasnih figur.